tak je blo: študenta sem imel na belih skalah ki je pobiral smeti. poklical me je, da je končal, in da ga lahko pridem iskat. seveda z čolnom, 4,5m gumenjak, 30 konjska jamaha, gre kar fajn.
takoj ko sem stopil iz pisarne sem videl da nekaj ne do vredu. nebo nad morjem je blo lepe temno modre barve, v daljavi se je slišalo grmenje. smer oblakov severo zahod/zahod. (10 ura, za tiste ki vejo kaj to pomeni).
pot do tam je trajala kake 5 minut. malo je blo zajebano prit do obale, ker so bli valovi kar visoki, ampak je uspelo.
ko sem ga naložil, sem pogledal proti prihajajoči nevihti in... o shit, se bliža kar hitro. gas nazaj proti izoli. zaradi visokih valov je bil kar precej bumpy ride. skratka zakon. vmes sem se ustavil in pritisnil par slikc.
ko sva čoln privezala v pristanišču, je bla nevihta že kar blizu. ker se mi je zadeva zdela sumljiva, sem skočil na net čekirat radarsko sliko. guess what, središče nevihte je imelo za povozit izolo. hardcore.
pomislil sem, hmm ko bo nevihta zadela obalo, bo pizdarija. kaj če bi jaz odpeljal compija kam na varno da ne uleti kašna toča...
enako predlagam študentu, da avto zapelje pod kakšno streho. samo pa zbežim s compijem v garažo, dober kilometer od pisarne. (lucky me).
te sem snapnu preden sem odšel:
v resnici so ble barve dosti bolj temne kot zgledajo na slikah...
na poti do avta se je veter že kar dvignil, tako da so letele stvari okoli po ulici. po poti domov je že precej ulival dež. mislil sem si "ne me jebat".
pridem do garaže, taman da sem ga porinil skrajno v kot, in se usuje toča.
da bi prišel pol minute kasneje bi blo že prepozno. jafak.
zrna so bla nekje v velikosti lešnika. mogoče nebi potamanlo nič, ampak...
čez 10 minut je blo vsega konec, gas nazaj na posel.