Jaz nikoli več nea pijem
Zarad Tineta sem bil prvič v življenju na ribičiji. Tisti, ki ne vete kaj je to, to je lokal kamor zahaja svašta, še posebej rade pa občanke, ki niso več rosno mlade(in so kot take dopadljive določenim, ki jih zaradi diskretnosti nebom poimenoval- z drugimi besedami Tinetu). V takih situacijah je človek hvaležen kelnaru, bogu ali komurkoli, ki je poskrbel da obstaja alkohol. Ker brez bi blo slabo, zelo slabo. V bendu med drugim igrata 2 poštara, pa en ma 6 nadstropni sintisajzer.
Kar je sicer proti mojim načelom. Pred včerajšnjim večerom namreč nisem htel slišat za ribičijo. Čeprav je pa treba rečt, da se tam najde tudi precej zanimivega blaga, ki ga sami lokaciji in glasbenem repertuarju nebi pripisal. Trezn niti nočem vedet kaj te punce iščejo tam gori! V glavnem gin-tonik in miš-maš greta super v en želodec.
Po selitvi v center mesta, sem dvema dopadljivima puncama pomagal čakat mamo, dokler nisem zvedel kolko sta stari. Ko sem se dokopal do tega podatka sem se trezno odločil in ju pustil čakat dalje, ker mi kaki Dob niti blizu ne diši,
Sem pa ponosn na sebe, da sem pustil minibager pri miru, kar je po "aferi valjar" pohvalno
Fajn je blo! Vsi klicani, ki niste dvignili vam je lahko žal , ker je blo nekaj nujnega