Živijo.En čas sem razmišljal,kam bi priložil tole,pa sem se odločil odpret kar novo temo.Vzrok je bil en posrečen malce neljub dogodek.
Torej letošnje velikonočno-prvomajske praznike smo deloma preživeli v Dlamaciji,natančneje v Filip Jakobu,kjer dopustujemo nekaj zadnjih let.Ker si starega mesta nismo pravočasno rezervirali za poletni dopust,smo se odločil te praznike iskoristit za iskanje nove lokacije.Družbo sta nam delala še prijatelj in njegova žena.Ker nam še vedno gredo neumnosti po glavi,smeha ni manjkalo in smo se imeli prav fino.
Med iskanjem primerne lokacije za letni dopust smo med drugi prispeli tudi v mesto Pirovec malo naprej od Pakoštan.Moram rečt,da mi je mesto takoj postalo zelo všeč in se mi je zdelo prav prikladno za dopustovanje.Malo mestece v zalivu z vsem na kupu.Videti je bilo,da se v poletnem času tukaj dosti dogaja.Odločili smo se pogledati za raspoložljivimi kapacitetami apartmajev.Avto sem parkiral na parkirni prostor v centru mesta ob obali,ob bok še nekaterim preostalim vozilom.Avto zapustimo in jo mahnemo na obhod,seveda z obilo dobre volje in smehom čez usta,midva z ženo in mlajšim sinom,ter prijatelj Bojči s soprogo.Malce smo ga seveda imeli,ampak res malce.Jaz pivo eno pivo in špricer.
Že takoj sem na parkirnem prostoru opazil stoenko (zastava 101),ki je kot že redek avto meni pritegnil pozornost in nisem mogel,na nisem stisnil eno na račun starih dobrih časov,pa stoenk in dogodkov v njih
Avtoček zelo lepo ohranjen.Pa mi šibamo dalje,naredimo obhod,si en mal pogledamo,ugotovimo,da je edino makedama en mal preveč in da se le ta vleče ob plaži,kar verjetno ni najbolj privlačno.Bojči je naenkrat postal žejen (verjetno zaradi prahu)
,jaz pa sem pritiskal,da pohitimo,ker sem hotel še v Pakoštane en mal pogledat,ura pa se je že nagibala proti večeru.Zato sem ob vračanju na parkirni prostor stopil malo hitreje,da odklenem avto in ga postavim na odprto,da lažje vstopijo.Takrat sem zaslišal,da se negdo zaman trudi,da bi avto spravil v pogon,zvok mi je dal jasno vedeti,da ima negdo prazen akomulator.S pogledom po avtih ugotovim,da je to tista stoenka,katero smo si prej ogledovali.
V tistem trenutku pristopi k meni starejša ženska,vitke postave,precej simpatična i reče:"Alo momci,očete nas malo gurnuti?"
Jaz pogledam proti avtu in vidim tam še eno mično gospo sicer že v letih in pravim:" E nečemo." Začudeno me pogleda in reče:"Nečete?" Pravim jaz:"Pa dovest čemo kola i upalit kola sa kablovima." Nakar ženščina vsa vesela na glas sporoči novico kolegici:"Ej,momci če nam pomoč,imajo kola i kablove!"
Tako jaz pripeljem avto do stoenke,stopim ven z namenom,da poiščem kable v avtu,kar slišim sogovornico:"E pa baš na slovence smo naišli,koje ne volimo!"Prepoznala nas je po tablici,ma jaz sem mislil,da bom padel dol! Tako sem bil šokiran,da sploh nisem nič razmišljal.Privlekel sem tiste kable iz prtljažnikan odprl havo motorja.Bojči je med tem časom odprl havbo na stoenki.Med tem ko sem jaz klemal akomulatorje,je Bojči seveda veselo zabaval najine pomoči potrebne dame.Najinima ženama je postalo nerodno,ker sva postala kar sproščena in so se kar en mal umaknile ter s enama režale.Ta mali pa je seveda radovedno postopal okoli nas.
Nato jaz opazim,da ena klema na akomulatorju sploh ni pritrjena in pravim:"Bojči,lej,klemo je treba prišraufat!" Pa pravi on:"Ja,s šim naj jo prišraufam,z lulekom?"
V tistem pa se oglasi ona druga gospa,ki je bila bolj zadržana:"Šta je to lulek?"
Mene je popadel nori smeh,tudi najine so se režale na polno,nakar pravi ona ki,me je ogovorila:"Lulek? Neznaš? Ja ču ti objasnit!" Zatem je v prtljažniku poiskala 13 kljuž in Bojči je pritegnil klemo.
Sledil je poiskus zagona avta,ki sta ga dami med verglanjem dobro zalili,da ga na porivanje verjetno nebi vžgali.Vmes je bil seveda ves čas pogovor s smehom. Nakar stoenka vžge in sogovornica se veselo obrne k meni in mi razloži:"Znate,ovaj je stojadin original italijanski i stariji je od vas.On je 72 godine." Pa pravim jaz:"Pa nije stariji od mene,ja sam 66 godine!"
Nakar zavpije stara:"Jao dušo,kakve smo momke sreli,baš su za nas,ajde da jih odvedemo kuči!" Pa saj ne moreš verjet,sem si mislil in pogledoval naokrog,kdo vse nas opazuje.Po uspešni pomoči sta naju dami hoteli sicer res povabiti na drink,kas sva seveda prijazno odklonila,saj sva imela "prtljago"
. Dame pa so se nato poslovile z besedami:"Sad možete i dalje da posječate naš ljepi Jadran!" in se odpeljale.
V avto smo s smehom posedli tudi mi in se odpeljali z odločitvijo,da nas v Pirovec kljub vsemu verjetno ne bo,čeprav je bila stoenka s Pulsko registracijo.