Zgodba za tiste, ki še vedno dvomite o kvaliteti Korejskih vozil.
Temelji zgodbe so postavljeni dne 6.12.2007 ob 22:38 uri, ko sem odrinil na dolgo pot. Stanje na števcu je kazalo:
Prvi počitek na avrocesti proti Passau. Ker mi je večji del poti bilo dolgčas sem se ukvarjal tudi z navigacijo. Slovenske avtoceste mi niso dovoljevale visokih hitrosti zato je bila najvišja hitrost v Sloveniji 160 km/h. Dobra stran navigacije so tudi vse ostale funkcije, ki bi jih drugače moral računat na roko. Torej povprečna hitrost, max. hitrost, čas, itd.
No v Nemčiji pa sem si dal duška in se lepil za rit vsem hudim avtom z veliko več konji
. No ampak lepilo je bolj slabo držalo zako da so se kaj kmalu vsi en za drugim odlepili od mene.
in pa seveda največja hitrost ki sem jo dosegel in je kasneje kljub vztrajnosti nisem več presegel.
Malce počitka mi ni škodilo, kljub orkanskemu vetru in dežju, ampak za fotografiranje table z napisom Berlin pa je vseeno bil čas. Našel še eno raketo, ki pa se je peljala na prikolici.
Široke avtoceste na katerih sem izgledal kot ena tečna muha.
No Magdeburg je bila moja naslednja postaja. Tu je bilo še dobrih 100 km do počitka
Evo moj Hyundai na zasluženem odmoru v Magdeburgu.
No bili so še samo 3 km do kraja, ki je kot po naključju skoraj brat mojega Celja. Za lažje iskanje je to tretje mesto napisano na tabli. Registrske tablice so pa tudi CE.
Po vsem tem sem avto še do dobra napolnil z robo za mojo Alfo.
Končni rezultat zgodbe pa je takšen.
Konec zgodbe po števcu pa se je zaključil pri 119571 km. Odstopanje od navigacije je 30 km
Stroški, ki jih je ta izlet prinesel pa znašajo 185,59 eur za gorivo, 14,30 za avtoceste in vinjeto in 24 eur za Avstrijske tunele. Porabo sem meril 3× in je znašala 6,18 litra, 6,26 litra in ko sem bil polno naložen 6,46 litra.
Avto je test prestal brez problemov. Pa naj še kdo reče da Hyundai ni avto.
LP Luka