Dejmo udarit eno debato o temi zrak - dovod zraka v izgorevalni prostor. Res je, da o tem že ptički čivkajo, ampak jst jih ne zastopim in ostaja mi precej nejasnih (beri nelogičnih) stvari. Seveda bomo debatirali o "starih" 16 ventilerjih (KR, PL, 9A, ABF), katere dele bi nekako (ene bolj, druge manj) lahko med sabo sestavili. Na svojem KR-ju bi rad sestavil dovod zraka od K-Jet-a do vžigalne iskre, oziroma izgorevalnega prostora, ki bi bil med sabo kar najbolj kompatibilen in bi, kar je najvažneje, na koncu imel tudi efekt. Pa začnimo najprej pri sesalnih kolektorjih. Torej, vsem je bolj ali manj znano, da obstajajo trije različni sesalni kolektorji, ki se med sabo razlikujejo že po videzu in kar je najpomembneje tudi po premeru (tako notranjem, kot zunanjem) dovodnih cevi. Na sliki sta največji in najmanjši....
.... in pa še eden nekje vmes
- torej srednji
Zdej na katerih avtomobilih je bil kateri, je težko reči, načeloma je bil srednji na motorjih 9A in PL, medtem ko si je KR lastil najmanjšega in največjega. Seveda so možne tudi kakšne druge kombinacije, ampak tale je najbolj pogosta. Jst osebno sem na motorjih 9A in PL videl samo srednjega, medtem, ko sem v corradih z KR motorjem videl samo najmanjšega. Največji sesalni kolektor naj bi imeli samo golfi mkII z KR motorjem (leto izdelave 1988), pa še to po nekaterih podatkih samo določeno časovno obdobje izdelave. Neke datume so sicer vgravirali na zadnjo stran kolektorjev, vendar mi ni znano kaj naj bi pomenili.
Tale je največji. notranjega premera 50 mm in na levi je lepo viden datum 5.1.88
Najmanjši ima premera 40 mm, vendar na njemu ni nikakršnega datuma
Premer sesalnega kolektorja seveda vpliva na delovanje motorja in kar je najpomembneje, na njegovo moč. Ob večjem premeru sesalnega kolektorja motor bolje deluje pod visokimi obrati, medtem ko je manjši premer nudi večji navor pri manjših obratih. Po nekaterih podatkih naj bi KR motor z največjim sesalnim kolektorjem imel moč 102kW, z najmanjšim pa "samo" 98kW. Vse lepo in prav, ter logično, ampak se pri moji teoriji vse ustavi pri tistem delu, ki povezuje motorno glavo in sesalni kolektor - poimenoval ga bom koleno. Na sliki so tri kolena: PL, KR, 9A (od leve proti desni)
Na zunaj povsem identični. Razlika se opazi pri preverjanju oznak in ko vzamemo v roke pomično ravnilo, ter izmerimo notranji premer cevi. Ĺ˝e na pogled je videti, da je premer pri kolenu od 9A motorja za malenkost večji od ostalih dveh.
Koleno od 9A. Njegov notranji premer je skoraj 43 mm ...
... medtem ko imata koleni od KR in PL motorja premer približno 41 mm.
Po poizvedovanju na vseh mogočih straneh in pri vseh poznanih, ki bi lahko kaj več vedeli, so mi skoraj vsi zatrdili, da večje koleno ne obstaja, pravzaprav je večina odgovorila, da naj bi obstajalo samo eno koleno, kar pa ni res, kar sem spoznal tudi sam. Zanimivo je tudi to, da na pooblaščenemu servisu ne obstaja tesnilo, ki pride med kolektor in koleno in ki bi imelo premer odprtin 50 mm, ampak ima samo 43 mm. In tukaj se logika podira: če je največje koleno z notranjim premerom 43 mm, sesalni kolektor (največji) pa ima notranji premer 50 mm, potem stvar ne more imeti efekta. Rob notranje odprtine na kolenu je oster, kakor tudi notranji rob pri kolektorju, kateri itak pride 3,5 mm bolj ven in tu ne vidim potrebe, oziroma logike po večjem kolektorju, ker zrak, ki ga sesa v izgorevalni prostor ne teče gladko zaradi ostrega roba odprtine na kolenu. Tu se sesani zrak "zabija" v 3,5 mm debelo steno kolena in začne ga vrtinčiti in ustvarjati; recimo temu; nekakšne turbolence. Po tej logiki ne vidim poante v večjem sesalnem kolektorju. Seveda bi bila vsa zadeva (vsaj po logiki) drugačana, če bi tudi odprtina na kolenu imela enak premer kot ga ima sesalni kolektor - ampak nima. Dokler ne izvem ali obstaja morda res tudi večje koleno in ga po možnosti tudi nakako nekje dobim, bom zadevo rešil sledeče: koleno od 9A motorja (43 mm) sem odnesel orodjarju in mu naročil, naj mi povrta kanale na zunanji premer 50 mm, da bo identičen premeru, kot ga ima kolektor. Seveda ne bo povrtal ali povečal ali kakorkoli že celo odprtino, ampak bo naredil nekakšen konus iz 50 mm na 43 mm, da bo prehod zraka bolj gladki in se ne bo zabijal v steno kolena. Posledično bi s tem lahko po neki teoriji dosegel tudi večjo hitrost sesanega zraka, kar bi za posledico imelo dovod večje količine zraka v izgorevalni prostor - smpl ko pasulj, po teoriji seveda
.Če ta problem rešim tako v teoriji kot v praksi, se mi postavlja novo vprašanje: kaj pa odprtine pri dušilnih loputah?
Na sliki je lepo razvidno, da so odprtine pri dušilnih loputah identični tako pri najmanjšem, kot tudi pri največjem sesalnem kolektorju
Tukaj se mi spet podira vsa teorija od prej. Kaj mi pomaga konus in gladki pretok zraka, po možnosti še hitrejši in v večji količini, če pa je odprtina pri dušilnih loputah identična, kar bi po neki logiki spet pomenilo, da spusti enako količino zraka v kolektor, tako pri majhnem, kot pri velikem kolektorju, razen, če obstajajo morda različne dušilne lopute, tu imam v mislih predvsem premer loput - tega še ne vem.
In sedaj vprašanja, kar zadeva sesalnega kolektorja, oziroma kolena:
1. Ali mi lahko kdo zagotovo zatrdi, da obstaja tudi koleno, ki ima premer notranje odprtine 50 mm?
2. Ali morda kdo ve, če obstajajo različne velikosti dušilnih loput?
hvala
lp
Andrej
ak hočeš vozit porsche-a, plati ga!!!!!!!! nemoj kukat kako je skup! nije on skup nego se nema para pa najlakše je kukat! a zapravo možeš vozit i stojadina i porše ti ne treba da bi živio...