Postopek je opisan po korakih, ki jih sam izvajam pri tem opravilu. Že v naprej opozarjam, da je možnih načinov/postopkov cinjenja več, tako da je način po katerem delam sam (naučil me je mojster stare šole...
![Wink :wink:](./images/smilies/icon_wink.gif)
Postopek opisujem v besedi (žal ne preveč strokovni) in sliki kakor pač najbolje znam.
Opozarjam še to, da imam predpotopen fotoaparat, ki pod svetlobo moje delavnice pač ne zna dobro slikati (da o flešu in makrotu ne govorim!!! ) Tako da se za slabo kvaliteto slik že vnaprej opravičujem vsem 'profesionalnim' fotografom pa tudi ostalim.
Pa da začnem z najpomembnejšim delom:
Cinjenje karoserije – priprave in postopek;
Potrebujemo:
- cin pasto,
- cin palice,
- brezkislinsko mast ///ali namensko tekočino za preprečevanje prijemanja cina,
- brener-gorilnik – (lahko butan-propan bomba in ustrezen gorilnik/// ali pa gorilnik in mešanico za avtogeno varjenje),
- lesene 'klade' različnih oblik za oblikovanje cina,
- držalo za karoserijske pile in različno grobe pile (fina, srednje groba in groba)
- nekaj čistih krp, nitro čistilo in antisilikonsko čistilo;
Še v sliki:
![Slika](http://www.moj-album.com/slike/2389966/6Pepeaehrh5YtHYS.jpg)
Postopek:
1. Priprava površine na cinjenje:
- S krpo prepojeno z nitro čistilom dobro očistimo kleparsko pripravljeno podlago, ki jo nameravamo ciniti.
- Za vsak slučaj še z antisilikonskim čistilom zbrišemo podlago, nato za konec pobrišemo s čisto in suho krpo.
Še v sliki:
(kleparsko pripravljena podlaga)
![Slika](http://www.moj-album.com/slike/2389966/F1yzCnQkjQM9G5yd.jpg)
2. Cinjenje pripravljene površine:
- Nanesemo cin pasto
- Z ''brenerjem'' pričnemo segrevati nanešeno pasto, ki najprej postane rjavkaste barve, kar nam da znak, da bo kmalu srebrne barve. Ko postane lepo srebrne barve, s čisto krpo, ki smo si jo predhodno pripravili, obrišemo pasto stran. Površina postane čisto srebrne barve.
- Površina je sedaj 'sterilna' in lahko pričnemo z nanosom cina.
- Cin palico z gorilnikom segrevamo, da začne spreminjati barvo in postaja mat srebrna (pri tem pazimo da palice ne segrejemo preveč, ker se v takšnem primeru cin 'utekočini'-tega pa si ne želimo), potem pa na mesto, ki ga nameravamo ciniti 'natapkamo' cin kot nekakšne 'drekce'-pike.
- 'Drekce'-pike cina nanašamo po celi površini, ki jo želimo pociniti.
- Sledi 'peglanje' cina, kar storimo z različnimi predoblikovanimi lesenimi 'kladami'.
Še v sliki:
(na sliki, se vidijo tri različne obdelave. 1- prvi del je že speglan, 2- drugi del na grobo, 3- tretji del pa je še v 'drekcih').
![Slika](http://www.moj-album.com/slike/2389966/qSYXijIXNWkO2oPy.jpg)
3. Peglanje 'natapkanega' cina:
- Leseno klado premažemo z brezkislinsko mastjo (le tisti konec s katerim bomo razmazovali cin) ali z tekočino, ki se jo za ta namen tudi kupi. S tem si zagotovimo, da se cin med razmazovanjem in oblikovanjem ne bo prijemal lesenega orodja.
- Sledi ponovno segrevanje naših prej narejenih 'drekcev' in sprotno glajenje cina. Tu posebnih nasvetov ne znam dati, namreč z vajo boste že dobili pravo 'roko' za peglanje cina. Pazite le toliko, da ko boste ponovno segrevali cin, da ga segrejete le toliko, da postane kot 'viki' krema, ker se bo zelo lepo razmazoval po površini. Preveč segret cin se bo razlil in trud bo zaman-še posebno, ko boste cinili vertikalne površine. Vedno postopek glajenja ponavljate od leve proti desni ali obratno, NE pa segrevati in gladiti ''malo tu malo tam'', ker s takšnim pristopom ne boste prišli daleč.
Še v sliki:
(speglano)
![Slika](http://www.moj-album.com/slike/2389966/8lZW4djRp5IAYq3A.jpg)
In še:
![Slika](http://www.moj-album.com/slike/2389966/YWZ3PDXLJcjtjqg4.jpg)
4. 'Piljenje' odvečnega cina in obdelava površine:
- Bistvo cinjenja je, da nanesete več cina kot ga je potrebno na koncu imeti na površini. Boljše je, da ga je precej za odstranit, kot pa da ga je premalo in da ga je potrebno naknadno dodajati. Brez prave prakse boste zelo težko in kvalitetno dodali cin na mesta kjer ga je premalo. Se pa tudi da.
- Nato s karoserijsko pilo odvečni cin odbrusite in zgladite površino. Dobro je, da začnete z grobo pilo, nato pa nadaljujete z srednje grobo in fino. Problem je sicer dobiti te pile, pa tudi sicer so precej drage, ampak brez pile skorajda ne gre.
- Ko ste cin oblikovali kakor ste želeli in kot je bilo potrebno lahko nadalje obdelujete površino(kit, temelj, barva,…)
Ker zgornjega del še nisem dokončno 'sfiniširal', prilagam druge slik, ki so mi prve ''padle pod prste'':
Naprimer pred cinjenjem:
![Slika](http://www.moj-album.com/slike/2389966/F1yzCnQkjQM9G5yd.jpg)
In še po končanem brušenju odvečnega cina - končni izdelek:
![Slika](http://www.moj-album.com/slike/2389966/J1dWPFraI93pqHTB.jpg)
Ni ne vem kako strokovno napisano, je pa sigurno uporabno za kakega začetnika, ki ne ve kje bi začel. Osnovni napotki pa mislim da so. Morda sem tudi kako malenkost izpustil, ampak bistvo je po mojem mnenju zajeto.
Nekateri cinijo tudi tako, da najprej naredijo podlago z eno mešanico cina, nato pa nadaljujejo z drugo. Se pravi naredijo podlago z eno mešanico in nato nanos z drugo mešanico. Sam tega ne prakticiram, ker je moj način eden izmed možnih, obstajajo pa tudi drugi načini.
V kolikor si želite, videti postopek cinjenja v živo me lahko kontaktirate na PM in se dogovorimo za termin in ostale podrobnosti. Ampak to pride v poštev zgolj tako, da se vas več nabere, in se enkrat organizira nekaj urno predstavitev. Prav tako pa vam lahko priskrbim tudi nekaj materiala, kot so lesene 'klade' (oz. vam povem kako in iz česa se jih lahko izdela), cin palice in pasto ter karoserijske pile in držala za pile, ker vem kakšen ''projekt'' je vse to pri nas v SLO nabavit...
Želim vam uspešno cinjenje,
w107