Goti napisal/-a:No, pa je moj farcojg dobil ganc nove bremze. V petek me je pričakal paket z ATE power diski in ATE ploščicami, pri Potokarju pa sem prevzel dve Budwegovi škatlici s kompleti za obnovo čeljusti. Ata je doma na Koroškem pripravil garažo in si vzel cajt in dela so stekla. Vagon v luft in prednje kolesje abnemat, pacienta pa na klocne. Čeljusti abnemat, opucat in razdejat, bate spolirat in fino namazat z namensko pasto, opremit z novimi dihtungami in zložit nazaj skupaj, da bati hodijo skor sami od sebe iz čistega veselja. Desna stran fertik po nekaj urah, leva stran na vrsti po malici.
In nato zlodej: odlomljen šravf za odzračevanje (že od lani, ampak ni pomembno za zgodbo). O, sto lulik in lulčkov!
Z izvlekači ni šlo ven, pripikano kot bi zašvasal. Ni blo druge kot ortodoksno povrtat. Ampak naležni konus se je s tem majceno poškodoval in nov šravfek z bližnjega odpada ni hotel dihtat niti do večera, pa če smo se še tako trudili. Večerni klic v Izlake k Mateju, ki ceštirke (C4) v kose spravlja. Čez eno uro sestanek na Trojanah (ura vožnje) med hordo švabov, ki so v stometrski vrsti čakali na krofe in vampe.
Še dobra ura domov in ob desetih zvečer je bila druga čeljust že obnovljena (še pred tem je blo treba rdeč tesarol dol poščetkat), ob enajstih pa sestavljen sistem že odzračen, kompanija se je povečala in gajba je padla kot za šalo. Ata je rekel, da ni tako užival v garaži, že odkar je stoenkam zavorne bate poliral ...
Po cirka 150 kilometrih se je zadeva usedla in zaviranje je postalo čisti užitek.
To bi bil povzetek zadnje sobote, če izpustim pohane osliče in krompirjevo solato ob enih iz vselej dobre babičine kuhinje ...
Zaradi takih malenkosti vozim jaz avte k mehaniku. Plačaš 10-15 EUR za delo in to je to. Ob 22 uri hodim jaz na zmenke.